Umetnost, ki ohranja tisto, česar ne želimo pozabiti

Sem Maruša Furlan – slovenska umetnica, ilustratorka in ustanoviteljica blagovne znamke Plantelish. Ustvarjam z akvarelom in finelinerjem, med nežnimi potezami, živimi barvami in drobnimi podrobnostmi pa iščem tisto, kar je očem pogosto nevidno: bližino, značaj, spomin, vez in življenje samo.

Po osebnih naročilih slikam rastline, živali, ljudi in njihove zgodbe. Predvsem pa ustvarjam podobe trenutkov, ki si zaslužijo, da ostanejo.

Včasih je to portret ljubljene živali, ki že leta spremlja svojo družino. Drugič poročni šopek, ki bi sicer počasi zbledel, silhueta družine, materinski objem ali rastlina, ki v sebi nosi poseben spomin. Vsako delo je drugačno, ker je drugačna tudi zgodba, iz katere nastane.

Moj namen ni ustvariti le podobnosti. Želim ujeti občutek. Tisto nekaj, zaradi česar ob sliki za trenutek obstanemo in v njej prepoznamo del sebe.

Deklica, ki je ustvarjala brez strahu

Kot otrok sem rada risala in ustvarjala. Mama še danes pripoveduje, kako so znanci, sosedje prihajali k nam gledat moje risbe, jaz pa sem jih ponosno kazala, kot da je najbolj samoumevna stvar na svetu pokazati nekaj, kar je nastalo v moji domišljiji.

Takrat še nisem dvomila vase.

Pozneje je otroška spontanost počasi postala tišja. Nisem veliko risala, vendar ustvarjalnost iz mojega življenja ni nikoli zares izginila. Vedno sem nekaj izdelovala z rokami – vlivala sem sveče, pletla, ustvarjala iz oblikovalnih mas, preizkušala različne materiale ter svoj notranji svet spreminjala v predmete in drobne izdelke.

Moje roke so očitno že dolgo vedele nekaj, česar sama še nisem znala ubesediti: da moram ustvarjati.

Po gimnaziji sem se odločila za študij primerjalne književnosti. Od nekdaj so me privlačile zgodbe, simboli, človekova notranjost in vprašanja, na katera ni mogoče odgovoriti le z razumom. Ob tem sem čutila močno željo pomagati ljudem, jih razumeti in povezovati človeka z naravo.

Toda poklicna pot me ni takoj pripeljala do ustvarjalnega dela. Ker v svoji stroki nisem našla zaposlitve, sem pristala v pisarniškem okolju, v katerem je bilo zelo malo prostora za domišljijo, osebni izraz in ustvarjanje.

Navzven je bilo moje življenje urejeno. Znotraj mene pa je postajalo vse bolj prazno.

Še naprej sem ustvarjala z rokami, vendar dolgo nisem verjela, da bi moje ideje lahko postale kaj več kot zasebni projekti. Nisem vedela, kako bi lahko z umetnostjo nagovorila druge ljudi, še manj pa, kako bi od nje lahko živela.

Risba kaladija, s katero se je začel Plantelish

V času covida je v svetu, posebej v ZDA, porastel trend gojenja tropskih sobnih rastlin oziroma angleško houseplants, katerega ‘žrtev’ sem tudi sama.

Nekega večera sem na spletu zagledala fotografijo kaladija. Njegovi listi so bili skoraj neresnični – nežni, živahni in polni barvnih prehodov. V njem je bilo nekaj, kar me je poklicalo.

Vzela sem čopič in ga naslikala.

Risbo sem objavila v skupini ljubiteljev rastlin. Nisem pričakovala ničesar posebnega, vendar je odziv ljudi presegel vse, kar sem si lahko predstavljala. Spraševali so me, ali je ilustracijo mogoče kupiti, ali obstaja tisk in ali bi lahko naslikala tudi njihove rastline.

Prvo risbo sem podarila. Nato sem narisala naslednjo. In še eno.

Čopiča nisem več odložila.

Nato so ljudje želeli med rastline vključiti svoje živali. Poslušala sem njihove želje in sprejela izziv.

Tako so nastali prepoznavni portreti Plantelish, med njimi tudi motivi »pol živali – pol rastlin«, v katerih se značaj živali prepleta z zelenjem, izbranim posebej zanjo.

Vsako novo naročilo me je nekaj naučilo. Stranke so mi prinašale ideje, spomine in izzive, jaz pa sem skozi njih razvijala tehniko, postajala pogumnejša in postopoma oblikovala svoj umetniški jezik.

Tako je zaživel Plantelish, iz ljubezni do rastlin, narave, živali in veselja do ustvarjanja.

Moj umetniški jezik: med nežnostjo in življenjsko močjo                                              

Moje delo temelji na prepletu akvarela in finelinerja. Akvarel mi omogoča pretočnost, naključje in živost. Voda včasih odnese barvo nekoliko dlje, kot sem načrtovala, pigment se razlije in ustvari nekaj nepričakovanega, čeprav velikokrat uporabljam akvarelne barve kot akril in jim ne pustim naključja. Fineliner pa podobi doda strukturo, jasnost in drobne detajle.

To ravnovesje med predvsem zeleno bravo in črno črto je postalo bistvo mojega izraza.

Navdihujejo me botanika, ženski liki, živali, odnosi, svetloba, preobrazba, duševni emocionalni svet. V mojih delih se pogosto pojavlja rumena barva – kot sonce, notranja luč, upanje in življenjska energija. Spremljajo jo sveži zeleni toni, nežna rožnata, zlati poudarki ter barvni pljuski, ki ustvarjajo občutek gibanja.

Narave ne slikam le zato, ker je lepa. Zame je simbol živosti. Spominja me, da lahko človek tudi po težkih obdobjih ponovno požene korenine, se obrne proti svetlobi in začne rasti.

Morda je prav zato moje ustvarjanje zame zdravilno. Ne zato, ker bi umetnost izbrisala težke izkušnje, temveč ker jim lahko da nov pomen. Tisto, kar je bilo težko, lahko skozi ustvarjanje postane barva, linija, simbol, zgodba – nekaj, kar v sebi nosi novo življenje.

Več kot tisoč zgodb, prenesenih na papir in nekatere na kožo

V zadnjih letih sem ustvarila več kot tisoč personaliziranih del, med njimi več kot petsto portretov, v katerih se živali prepletajo z rastlinami. Moje ilustracije so našle domove po Sloveniji, Evropi, ZDA, Kanadi, Avstraliji in drugod po svetu.

Nastajale so za rojstne dneve, poroke, obletnice, rojstva otrok in v spomin na živali ali ljudi, ki jih ni več.

Nekatere so postale knjižne ilustracije in naslovnice, druge potiski na izdelkih, tretje del vizualne podobe blagovnih znamk v tujini in doma. Ena od mojih ilustracij je bila uporabljena tudi na več deset tisoč vrečkah slovenskega podjetja.

Posebno veliko mi pomeni, da se je najmanj 15 oseb v tujini in doma odločilo, da moje ilustracije za vedno ohrani na svoji koži. Osebna naročila postanejo njihove tetovaže – osebni simboli ljubezni, spomina, povezanosti ali pomembnega življenjskega obdobja. To doživljam kot eno najglobjih oblik zaupanja v moje ustvarjanje.

Najdragocenejši trenutek je, ko nekdo v končani sliki prepozna bitje, ki ga ljubi, ali zgodbo, ki jo nosi v sebi. Ko mi napiše, da sem ujela pogled njegove živali. Da ga je portret ganil. Da je darilo postalo nekaj, kar bo ostalo v družini.

Takrat vem, zakaj ustvarjam.

Slika, ustvarjena iz vaše zgodbe

Plantelish danes ni več samo znamka, ki je nastala iz ljubezni do rastlin. Je prostor, v katerem se srečujejo narava, spomin, človek in umetnost.

Je tudi dokaz, da se lahko vrnemo k delu sebe, ki smo ga nekoč izgubili. Da lahko iz negotovosti zraste nekaj resničnega. Da občutljivost ni slabost, temveč način globljega opazovanja sveta.

Še vedno sem iskalka pristne resnice. Še vedno rastem, se učim in z vsako sliko odkrivam nov del svojega umetniškega izraza. Danes pa vem, da je prav ustvarjanje tisto, kar me najgloblje povezuje z življenjem, naravo in ljudmi.

Ko mi zaupate svojo zgodbo, je ne jemljem kot samoumevno. V čast mi je prisluhniti temu, kar vam je dragoceno, in temu dati vidno obliko.

Morda je to pogled vaše živali. Rastlina, ki vas spominja na dom. Poročni šopek. Objem. Družina. Nekdo, ki ga želite za vedno ohraniti blizu.

Vi prinesete zgodbo. Jaz ji z vodo, barvo in črto pomagam, da ostane.

Dobrodošli v svetu Plantelish.

Si želiš bit na tekočem? Sledi mi na Facebook-u in Instagram-u.